Mlini na veter: Na kopnem so vetrne turbine pogosto postavljene na obali, kjer je na splošno bolj vetrovno je od notranjosti, vendar je zelo odvisno od tega, kako visoko se nahaja rotor. Zavorni učinek pritalne vegetacije postane zanemarljivo čez določeno raven. Glavni vir vetra je konvekcija zaradi razlike v temperaturi med kopnim in morjem. Notranji, ki se nahajajo elektrarne namesto pogosto skupaj gorskih verig in gorskih prelazov. Na Švedskem, zgrajena in načrtovana veliko vetrnih turbin na goro, ki je bistveno višja kot neposredni bližini, vendar ne narašča več kot 200 do 550m nadmorske višine. Višinske razlike omogoča hitrosti vetra ponavadi večje na teh področjih. Lokalni vetrovi so pogosto merijo v več, kot eno leto s podobnimi zemljevidi Vetromeri in vetra, zgrajene pred večjih vetrnih turbin so postavljene. Drug način je z uporabo zgodovinskih podatkov in meteroološke postaje v bližini, vendar te metode so manj zanesljive. Tipični zemljevidi veter tredicionalno hitrost vetra na nižji nadmorski višini, kot na višinah, ki postanejo pomembnih za velike vetrnih turbin in vrednote, navadno niso bili prilagojeni za lok
Prednosti in slabosti vetrne energije: Energija pridobljena iz vetra je najčistejša energija. Ne spremljajo je škodljivi odpadki niti oddani plini, ki bi ogrožali naše zdravje in okolje. Ob tem je sorazmerno poceni, če odmislimo začetno investicijo. Omogoča tudi nemoteno kmetovanje, četudi vetrnice stojijo sredi obdelovalne zemlje. Nekateri se sicer pritožujejo, da pogled na vetrnice kazi videz krajine in da so rotorji včasih preglasni ali da so potencialna nevarnost za ptice. Vendar prednosti energije vetra daleč prekašajo slabosti, zato bo to zagotovo energija prihodnosti v vseh deželah, kjer je vetra dovolj.
Postavljanje vetrnic za izkoriščanje energije vetra
RAZLOGI ZA: - čista energija (brez odpadkov ali nevarnih kemičnih snovi); - hitra gradnja; - pridobivanje energije ni odvisno od vode in je ne porablja; - nizki stroški obratovanja; veriga vetrnic bi ustavljala hude vetrove, izsuševanje bi se zmanjšalo, letine bi bile obilnejše RAZLOGI PROTI: - nizke povprečne hitrosti vetra, nestalen veter; - šum oz. hrupnost rotorjev (lahko ga zmanjšamo s pravilno postavitvijo vetrnice); vetrnice motijo krajinsko podobo; nevarnost za ptice (zaradi možnih trkov z listi ter zaradi zmanjšanja njihovega življenjskega prostora, toda študije so pokazale, da je možnost trkov podnevi zanemarljiva, vendar so potrebne orintološke študije pred postavitvijo vetrnic); vrteči listi lahko povzročijo razpršitev elektro -magnetnih signalov ter poslabšanje televizijskega sprejema. Vetrni park in pašnik Vetrnice stojijo v vetrnem parku Cesar - Wilhelm - Koog na obali severnega morja in prav nič ne motijo živine, ki se pase pod njimi. Proizvodnja električne energije z vetrnicami je kljub slabostim ekološko primerna. S proizvodnjo 1 kWh električne energije vetra namesto iz premoga zmanjšamo emisijo 1 kg CO2, ki je glavni povzročitelj tople grede. Proizvodnja električne energije iz vetra zmanjša tudi emisijo žvepla 20 g/kWh, ki uničuje gozdove, reke, jezera v obliki kislega dežja ter dušika 4,5 g/kWh, ki je v večji meri kriv za smog. Pogoji za postavitev vetrnic Za postavitev vetrnice moramo upoštevati dva pogoja. Prvi pogoj je dovolj velika in ustrezna hitrost vetra skozi vse leto, drugi pogoj pa je, da nas ne moti hrup, saj je vetrnica izvor hrupa na področju, kjer stoji. Veter tik ob tleh je šibkejši, kot pa veter nekaj deset metrov višje, kar je posledica trenja zraka ob površje. Zato je smiselna namestitev vetrnic čim višje nad tlemi, da hitrosti vetra presežejo prag, ki je potreben za izkoriščanje energije vetra. Navadno meritve vetra potekajo na višini 10 m, značilne višine za središča vetrnic pa so od 25 do 35 m. Višje ležeča področja so večinoma bolj vetrovna, vendar pa z nadmorsko višino pada gostota zraka, tako da ob isti hitrosti vetra, vetrnica na morski gladini generira večjo moč kot vetrnica, ki je postavljena na vrhu hriba. Le natančen izračun lahko določi idealno lego za postavitev vetrnice. Pri tem je potrebno upoštevati, da se lahko vetrovne razmere precej razlikujejo že na razdalji enega kilometra, kar pomeni, da bi za natančno oceno idealne lege vetrnice potrebovali zelo gosto in natančno mrežo meritev. Zrak namreč teče turbulentno in se pri tleh prilagaja reliefu tako, da sta njegova smer in jakost praktično v vsakem kraju nekoliko drugačni. Hitrosti vetra, ki so primerne za izkoriščanje vetrne energije.Iz tabele je razvidno, da je prag uporabnosti energije vetra približno 3,6 m/s, seveda na višini okrog 30 metrov. To pomeni, da bi morali na višini 10 metrov (standardna višina za merjenje hitrosti vetra) izmeriti hitrost vetra 3 m/s. Le v malo krajih pa je povprečna letna in mesečna hitrost vetra tako velika. Hitrost 3 m/s dobimo v Sloveniji le za kraje na primorskem in v visokogorju. Druga takšna lastnost, ki jo moramo ob postavitvi vetrnice, poleg ustrezne hitrosti vetra tudi upoštevati, je hrup. Ta se z napredkom tehnologije sicer manjša, vendar pa zaenkrat še pomeni enega od negativnih vidikov izrabe energije. Šum (hrup) povzroča gibanje lopatic skozi zrak ter mehanski sklopi vetrnice (generator, menjalnik). Šum je najbolj moteč ob začetku delovanja vetrnice, ker je šum ozadja nizek. Z večjo hitrostjo vetra šum turbine prevlada šum ozadja. Šum lahko zmanjšamo s pravilno postavitvijo vetrnice (upoštevamo topografske značilnosti). Na Švedskem so bili postavljeni tudi standardi za dovoljeno jakost zvoka, ki znaša 45 db(A) na oddaljenost 400 m od vetrnice ali pri najbližji zgradbi. Vetrnica TW 600 podjetja TACKE GmbH, Nemčija že ustreza novim standardom dopustne jakosti šuma. Celoten generator sloni na gumi podobnih elastomerih, ki preprečujejo prenos vibracij na stolp, ohišje je zvočno izolirano, vse skupaj pa opazno zniža nivo šuma v okolici vetrnice. Možnosti izkoriščanja energije vetra. Veter je lahko odličen energijski vir, če le njegova hitrost ne preseže določen prag uporabnosti. To so stoletja dokazovali perzijski, holandski in drugi mlini na veter in številne ladje s svojimi jadri na vseh morjih sveta. Izum parnega stroja je vsaj za sto let zmanjšal pomen vetra kot energijskega vira in zanimanje za njegovo izrabo. Po letu 1970 je postal veter kot obnovljiv vir ponovno zanimiv. Takšno zanimanje pa ni nič presenetljivega, saj spada energija pridobljena iz vetra med najčistejše energije. Vetrovi pa so, kot sem že omenila posledica ciklusa, v katerem sonce segreva tla in tla segrevajo ozračje. Ko sončni žarki prehajajo skozi atmosfero, ozračje segrejejo bolj malo, medtem ko kopno in morska površina vsrkata mnogo pomembnejše količine toplotne energije in jo posredujeta ozračju. Zaradi terenskih razlik in oblačnosti, se zemlja segreva dokaj neenakomerno. Posledica tega pa je neenakomerna porazdelitev zračnega pritiska in s tem zračnih mas. Tako zrak prehaja iz področja visokega zračnega pritiska v področje nizkega, kar pa je pogoj za nastanek vetra. Zrak je 800 - krat redkejši kot voda. Zato je kinetična energija (m3 zraka pri določeni hitrosti) 800 - krat manjša od energije vode (pri enaki hitrosti in površini). Energija vetra, ki jo lahko izkoristimo je sorazmerna hitrosti vetra in to kar hitrosti vetra na tretjo potenco. To se sliši obetavno, a žal vse moči vetra ne moremo izkoristiti. Četudi bi imeli tehnično brezhibno vetrnico, ki bi delovala brez trenja in bi bila tako trdna, da bi se vrtela tudi pri veliki hitrosti vetra, bi lahko izrabili le 60% energije. Ker pa so še tako popolne vetrnice niso idealne, v resnici izkoristimo veliko manj energije. Največji izkoristek ima dvolistna vetrnica (okrog 45%), drugi tipi vetrnic pa okrog 30%, holandski mlin pa izkoristi komaj nekaj več kot 15% energije vetra. To niti ni tako malo, če pomislimo, da tudi sodobne termoelektrarne niso dosti bolj učinkovite, saj tudi imajo komaj 35% izkoristek.